Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Govor v omrežju možganov
letnik 2014, številka 7
uvodnik
Simon Brezovar
članki
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
mnenja
Jernej Sluga
korenine
Mojca Kržan
kolofon
letnik 2014, številka 7 - edicija Teden Možganov 2014
Govor je več kot le najpomembnejši način medsebojne komunikacije . Je na eni strani osnova našemu razmišljanju v obliki notranjega govora, na drugi strani palete pa osnova umetnosti, npr. poezije.
Ko je Paul Broca leta 1861 prikazal, da je okvara v spodnjem delu čelnega režnja, ki ga sedaj imenujemo Brocovo področje, povezana z nezmožnostjo govora, saj bolnik ne najde besed, je kazalo, da je skrivnost govora odkrita. A tako kot vedno v znanosti je tudi to odkritje odprlo več vprašanj kot odgovorov. Carl Wernicke je nekaj let kasneje dokazal, da je možganski center za razumevanje govora v zgornjem zadnjem delu senčnega režnja, ki ga danes imenujemo Wernickovo področje. Šele skoraj sto let kasneje je Norman Geschwind pojasnil povezave ne le med področjema za razumevanje in produkcijo govora, temveč tudi med drugimi deli možganske skorje in govornimi področji. Tu so najbolj pomembna spominska področja v senčnem režnju. Toda šele razvoj slikovnih preiskav s funkcionalno magnetno resonanco na čelu je prikazal, da razumevanje in produkcija govora aktivira nevronske mreže, ki zajemajo ne samo senčni in čelni, temveč tudi zatilni in temenski reženj. Posebno pozornost so raziskovalci namenili aktivaciji nevronske mreže, ki jo sprožijo samostalniki, ki pomenijo orodja, npr. “kladivo“. Samostalnik sproži hkratno aktivacijo motoričnih predelov možganske skorje, tako kot če bi se namenili zabijati žeblje. Še več, nove metode prikaza delovanja možganov so pokazale tudi aktivno vlogo sosednje, tako imenovane nedominantne možganske poloble zlasti pri oblikovanju melodije govora.
Danes menimo, da je nevroznanstvena osnova govora, upoštevajoč jezikovne karakteristike: fonologijo, sintakso in semantiko, v naslednjih štirih točkah:
Takšen pogled na funkcijo možganov, ki jo imenujemo govor, presega področje nevrobiologije. Zahteva tesno sodelovanje strokovnjakov s področja jezikoslovja, psihologije, slikovnih preiskav, nevrofiziologije, …, pod skupnim imenom nevrolingvistika.
izr. prof., dr. sc. Anton Grad dr. med.
Biopsihologija, FAMNIT, Univerza na Primorskem
Splošna bolnica Izola, Nevrološka dejavnost